Ekipa petih zagnanih ljubiteljev piva je uspešno pritovorila vso potrebno opremo in surovine, in varjenje piva na vrhu naše najvišje gore se je lahko začelo!
Nora ideja je uspela, vendar ne brez zapletov
Osvojiti Triglav že samo po sebi ni mačji kašelj, povsem zgoraj zvariti pivo pa je bil izziv, ki se je izkazal za še večjega, kot bi si človek mislil.
Pohod se je začel na Pokljuki, kjer smo si v nahrbtnike razdelili vso opremo, surovine in ostalo. Vsak član odprave je tako na hrbtu nosil okoli 12 – 15 kg težko breme. Namenili smo se proti koči na Doliču, ki smo jo po okoli 6 urah tudi dosegli. Na tej poti je svoje poslanstvo zaključil podplat na enem izmed planinskih čevljev, ki smo ga precej hitro prepričali v nadaljevanje, saj smo bili pripravljeni na vse (beri: duct tape)!
Varjenje na Triglavu (2864 m) – najvišje v Evropi?
Na vrhu je bilo potrebno pohiteti, saj so vremenoslovci napovedovali popoldanski dež, tako da smo zopet potrebovali ekipni duh in efektivnost.
A vi boste pa golaž kuhali?”, je bilo najpogostejše vprašanje mimoidočih, ob pogledu na vso pivovarsko opremo.
Vodo smo okoli 4. ure zjutraj na približno 50°C segreli že v koči na Doliču ter jo nato odnesli na vrh Triglava. Glede na to, da je Triglav simbol Slovenije smo se seveda odločili za slovenski hmelj Bobek, ki ga je velikodušno odstopilo podjetje HopSi. Da je pivo še nekoliko bolj gorsko smo med kuhanjem dodali še materino dušico. Eden ključnih izzivov je bilo tudi hlajenje pivine, pri čemer smo si iznajdljivo pomagali s hladnimi kamni, ki smo jih našli ob Aljaževem stolpu. Z ekipo smo se enoglasno strinjali glede imena piva – TRIGLAVSKA ŠERPA! Nošenje vseh kilogramov opreme in surovin je namreč močno zaznamovalo celoten projekt in to je nekakšna zahvala in pohvala vsem nosačem.
Za varjenje smo potrebovali dobri 2 uri in na srečo nam je bil veter naklonjen, saj je bil dokaj šibak.
Po naših podatkih je bilo to varjenje piva najvišje v Evropi, vendar pa se z rekordi ne obremenjujemo preveč, saj je bila izkušnja že sama po sebi izjemna.
Na tem mestu je potrebno še enkrat izpostaviti ekipo, ki smo jo sestavljali Davor Mišmaš, Andrej Colarič, Matej Pilat, Luka Pepelnik in Simon Koštomaj, ki so s svojim odnosom in voljo poskrbeli, da projekt ni le uspel, ampak je bil tudi varen in zabaven.
Video reportaža
Foto reportaža celotne ekspedicije
Pakiranje pred odhodom …
Nošenje lonca je bilo precej nerodno, trikrat hura za Simona!
Še požirek piva pred začetkom ekspedicije in odhod …
Pričakali so nas prekrasni pogledi …
Pohodniki v akciji …
Prva težava …
… ki je bila hitro rešena! Duct tape je zakon!
Pogumno naprej!
Vodo smo natočili pri Vodnikovem domu …
Eden naših najljubših prizorov …
Na poti smo imeli tudi družbo …
Končno! Težko pričakovana koča na Doliču.
Jutro in odhod proti vrhu!
Zdaj pa gre zares!
Strahospoštovanja do gora ni manjkalo!
Ta del poti smo opravili s še dodatno previdnostjo …
… saj imamo preveč radi pivo, da bi ga nehali piti 🙂
Nekaj sekund za občudovanje okolice iz vrha Triglava …
nato pa v pivovarsko akcijo!
Potrebno je bilo veliko improvizacije …
Kako pa bomo vse skupaj shladili?
Z mrzlimi kamni!
Prigarana pivina …
Prej pa seveda še skupinska fotka.
Še malce ustvarjalnosti pred odhodom v dolino …
Hvala naravi in ekipi, da je šlo vse brez večjih težav!
Komentiraj