Kjer se (z)družimo največji ljubitelji piva. In vsega povezanega s pivom.

Kaj je razlog za različne barve piva?

Preden nadaljujete z branjem tega članka, odprite svoje najljubše pivo, ga natočite v kozarec, pridržite proti svetlobi in si ga oglejte. Se kdaj vprašate, kako sploh dobi svojo barvo?

Stil piva ima vnaprej določen barvni razpon, katerega naj bi pivovar »zadel«, da pivo ustreza temu stilu. Barva piva nedvomno vpliva tudi na užitke ob pitju piva, saj je vizualna privlačnost eden od dejavnikov, ki zaokroži pivo kot celoto.

APA_barva

SLAD

Barva sladu je tista, ki v največji meri vpliva na končno barvo piva. Pilsner slad je eden najsvetlejših, pražen slad pa je denimo eden najtemnejših, zato bo tudi pivina temnejša. Barvo sladu merimo v stopinjah Lovibond. Ta številka nam pove, kakšno barvo bo prispeval izbrani slad h končnemu pivu. Na primer, slad Black ima to karakteristiko ovrednoteno s približno 500 lovibondi, kar je zelo visoko. Temnejši je slad, višja je ta številka. Vendar naj vas videz slada ne prevara. Ta enota zavisi tudi od načina priprave sladu, saj se karamelni sladi v pripravi razlikujejo od praženih, kar tudi vpliva na količino barve, ki jo oddajo v pivino.

PROCES VARJENJA

Poleg sladu, ki igra najpomembnejšo vlogo, pa na barvo končnega piva nekoliko vplivajo tudi številni faktorji, na katere so pozorni izkušeni pivovarji pri pripravi naše najljubše pijače.

Z zviševanjem alkalnosti in Ph faktorja vode se zviša tudi količina oddanega pigmenta sladu v pivino, kar posledično povzroči temnejšo oziroma bolj nasičeno barvo piva. Naslednji faktor je čas »masha« oziroma čas, ko je slad namočen v vodi. Daljši kot je, bolj poudarjena bo barva. To je še posebej pomembno pri varjenju zelo svetlih piv kot je pilsner ali svetli lager. Torej krajši čas – svetlejša in nežnejša barva, daljši čas – bolj nasičena bo barva končnega piva.

Nenazadnje tudi dolžina vretja pivine doprinese k oblikovanju barve. Z daljšim časom vretja se okrepi tudi barva. Tudi hmelj s svojo prelepo zeleno barvo tako ob vseh hmeljnih adicijah, med in po vretju (suho hmeljanje), prav tako malenkost doprinese k oblikovanju končne barve piva. Kaj pa kvas? Vpliv kvasovk na barvo je izredno majhen, skoraj neznaten, je pa pogojen s temperaturo in aktivnostjo fermentacije. Filtracija je eden izmed postopkov, ki igra veliko vlogo pri končni barvi. Filtrirano pivo bo zaradi nižje gostote svetlejše kot nefiltrirano.

BARVNA LESTVICA SRM

Za merjenje barve piva najpogosteje uporabljamo lestvico SRM (Standard Reference Measurement). Spodaj je prikaz SRM barvne lestvice, ki ponazarja razlike na skali, zavzema pa vrednosti od 1 do 40.

SRM barvna lestvica

To lestvico uporabljamo tudi na našem portalu, saj je njena uporaba v literaturi najpogostejša, kljub ameriškemu izvoru. Obstaja tudi lestvica EBC, ki ima evropske korenine, vendar je na splošno v svetu precej manj uporabljena. Za okviren hiter preračun lahko vrednost SRM pomnožimo z 2 (točen faktor je 1,97), in dobimo EBC vrednost.

Komentiraj

Your email address will not be published.

Ta spletna stran živi z namenom, da se znanje o pivu in pivovarstvu prosto prenaša naprej.
Veseli bomo, če lahko donirate kak cekin, da se pokrijejo stroški gostovanja, domene ... Hvala!