Imamo dobre novice. V Sloveniji obstaja zanimiv muzej, v katerem na svoj račun pridemo ljubitelji piva. Zgodovina sama po sebi načeloma velja za precej dolgočasen predmet v srednji šoli. Kaj pa, če govorimo o zgodovini pivovarstva in hmeljarstva v Sloveniji? Precej boljše, kajne?
Nekega sončnega (no, vsaj dež ni padal) popoldneva smo se odpravili na izlet. Manj kot uro vožnje iz Ljubljane se nahaja področje v Sloveniji, ki že od nekdaj slovi po pivovarstvu in diši po hmelju – Savinjska dolina!
Pogled na nasade hmelja med vožnjo po Savinjski dolini.
Cilj izleta pa ni bilo le ustavljanje ob cesti in občudovanje nasadov hmelja, na to-do listi je bilo namreč veliko bolj konkretno druženje s hmeljem in vsem povezanim s pivom – Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu.
S simpatičnim nasmehom nas je sprejela Maja, ki je marsikaj o hmelju izvedela tudi iz prve roke, kajti njena babica je bila pred mnogimi leti pobiralka hmelja – ena izmed 30.000 pobiralcev in pobiralk hmelja, ki jih je včasih v času trgatve hmelja privabila Savinjska dolina.
V 100 litrih piva je v povprečju le okoli 300 g hmelja, a kljub temu je hmelj nepogrešljiva sestavina.
Nekoč sušilnico hmelja so preuredili tako, da je sedaj tam moč najti lepo urejen muzej, ki navdušuje s številnimi informacijami o pivovarstvu in hmeljarstvu.
Pridelava hmelja v Sloveniji obsega približno 3% svetovne proizvodnje.
Pot obiskovalca po muzeju poteka zelo podobno kot je potekala pot hmelja v nekdanji sušilnici. Začnemo v četrtem, najvišjem nadstropju, kjer izvemo reči, ki jih moramo nujno vedeti o hmeljarstvu v Sloveniji in spoznamo, kako pivu koristen je bil gospod Janez Hausenbichler, začetnik modernega hmeljarstva pri nas.
Če vas hmeljarstvo in pivovarstvo zanima nekoliko bolj iz kemijskega vidika, boste vsekakor na svoj račun prišli v naslednjem nadstropju. Predstavljene so aparature, ki so jih včasih, nekatere pa še vedno, uporabljali za najrazličnejše analize hmelja in piva.
Potem se spustimo eno nadstropje nižje, ki nam ponudi vpogled v razne šege in običaje, ki so povezane s hmeljarstvom. Izvemo, da je denimo vsako leto izbrana starešina hmeljarstva (poteka še dandanes), ki velja za častno avtoriteto. Ogledamo si lahko tudi različna orodja, ki so bila včasih uporabljena kot pripomočki za obiranje hmelja, danes pa zgledajo kot zelo nasilne, srednjeveške mučilne naprave.
Hmeljarska starešina in princesa.
Ko gremo zopet v nižje nadstropje pa poleg hmelja, nekoliko bližje spoznamo tudi samo pivovarstvo. Na tej točki ste verjetno že precej radovedni. A pivo imajo? Imajo! Po receptu legendarnega Simona Kukca, na osnovi termalne vode zvarjeni svetli in temni lager – Kukec.
Ko boste torej končali sprehod po vseh nadstropjih in seveda vrčku piva Kukec, boste vsekakor bogatejši za prenekatero zanimivo in koristno informacijo o hmelju in pivu. Lepo je videti, da se hmeljarska tradicija še vedno ohranja, še lepše pa je, da je le-ta na zanimiv, prijeten in izobraževalen način predstavljena širši publiki. Vsekakor priporočamo izlet v tisti konec in obisk muzeja!
Ste muzej že obiskali? Delite vaše vtise z drugimi na Facebooku in Twitterju!
Komentiraj