Prvi mesec v letu nam je prinesel pravo zimo. Res je mrzlo in marsikdo misli, da čas ni pravi za pivo. A pivoljubci se ne strinjamo. Ko se po sprehodu vrnemo v topel prostor, nam zadiši pivo. Vendar pa mora biti to pivo močno, okusno in aromatično. In kaj bi lahko bolje zadostilo vsem tem zahtevam, kot dimljeno pivo?
Kako naredijo dimljeno pivo?
Klasična dimljena piva izhajajo iz mesta Bamberg v Nemčiji. Njihov dimljen okus nastane med izpostavljanjem kaljenega žita intenzivnemu, aromatičnemu dimu gorečih bukovih (ali katerih drugih) polen. Večinoma se z dimljenim sladom pripravlja piva tipa lager – helles je svetlejše pivo, märzen nekoliko temnejši in najtemnejši je bock. Vsa ta piva so čista in prozorna za razliko od dimljenega pšeničnega piva. Predvsem v Ameriki pa z isto tehniko delajo porterje in scotch ale piva.
Glavne karakteristike
Kaj reči o aromi, ki je glavni čar tega piva? Ko odpremo steklenico je suha klobasa običajno prva asociacija. Če malo dlje uživamo v čudovitem vonju teh piv, pa nas ta lahko spomni na dobrote z žara, taborni ogenj na plaži, mogoče celo na divji metal koncert v kakšnem zakajenem klubu – kar vam pač tisti trenutek prijetnega pride na misel. Okus se začne z rahlo sladkobo sladu, ki pa hitro izgubi bitko z okusom po dimu. Ta je vsekakor podoben prekajeni svinjini. Se pa najdejo tudi bolj sočni opisi okusa tega zanimivega piva: kot bi žvečil prižgano cigaro ali kot bi podrl kupček po kraljevski pojedini. Nikakor pa ne pričakujte okusa po hmelju, saj ga dimljeni slad povozi.
V dimljenem pivu bomo najbolj uživali, če ga spijemo iz tradicionalnega nemškega krigla. Naj ne bo premrzlo, saj svoje čare najbolje pokaže na temperaturi med 10 in 12°C. Alkoholna stopnja pa je dokaj različna pri posameznih primerkih, saj se začne že pri 4,5% in konča pri krepkih 15%. Torej previdno!
Dimljeno pivo in hrana
Kaj bi jedli ob tem zelo aromatičnem pivu, ki je že samo po sebi zvezda? Kombinacije z mesom in zelenjavo na žaru ali prekajenimi sušenimi mesninami oz. ribami so klasika. Za brezmesno večerjo si lahko v ponvi popečemo gobice (šampinjoni iz trgovine bodo čisto v redu) – ko bodo dobile lepo karamelno skorjico, jih bo okus dimljenega piva dvignil na popolnoma novo raven (kot radi rečejo sodobni kuharski mojstri).
Če bi dimljeno pivo spili ob siru, izberimo kaj z močnejšim okusom – zreli angleški cheddar ali domači pikantni Tolminc. Tudi pikantni siri z modro plesnijo so zanimiva kombinacija z dimljenim pivom – poskusimo s francoskim roquefortom ali slovenskim Pustotnikovim ovčjim sirom. Kombinaciji z dimljenim sirom pa se raje izognimo, da ne bo vsega prekajenega preveč.
Kaj pa sladice? Seveda, tudi to gre. Sladice z oreški, jabolčne sladice, priljubljeni angleški sticky toffee pudding oziroma nekaj domačega z veliko karamele bodo kar pravi sopotnik dimljenega piva, vsaj za tiste bolj pogumne.
Dimljena piva so res zelo aromatična in zelo posebna. Verjetno so to piva, ki zbujajo pri pivcih največ mešanih občutkov ali celo odpora. Tudi pri kombiniranju s hrano je tu dilema nekoliko večja kot ponavadi: izbrati jed v istem stilu ali nekaj popolnoma nasprotnega? Bodite drzni in poskusite, kar se vam zdi zanimivo!
Nekaj primerkov …
Poglejmo še nekaj primerkov teh zanimivih piv. Najbolj znana in odlična piva te vrste so piva Schlenkerla iz nemškega Bamberga, od koder prihaja tudi recept za bamberško čebulo (RECEPT TUKAJ). Za ljubitelje zanimivih ameriških porterjev priporočamo Alaskan smoked porter, ki mu poseben okus daje les gajbic za sušenje rib, s katerim so podkurili ječmenu. Pri nas sta na voljo še De Molen Rook & Vuur ter Emelisse Rauchbier. Od domačih morate obvezno poskusiti Bevogov OND.
Komentiraj