Kjer se (z)družimo največji ljubitelji piva. In vsega povezanega s pivom.

Kisssssla piva

Svet piva je obsežen in v njem se skrivajo tudi takšna piva, za katere bi sprva težko rekli, da še spadajo v svet pivovarstva. Predstavniki takšnih piv so zagotovo kisla piva (piva spontane oziroma divje fermentacije). Ena ključnih karakteristih takih piv je bolj ali manj prevladujoči kisli okus, ki pa NI posledica napake v proizvodnji piva.

Kislino ta piva dobijo z dodajanjem različnih kultur mikroorganizmov, ki so sicer naravni sovražnik v klasičnih pivih. Obstajata dva glavna načina, kako se ti mikroorganizimi dodajajo. Klasični belgijski način je, da pivo po kuhanju hladijo v velikih bazenih, ki so neposredno izpostavljeni zunanjemu zraku, tako da se mikrobi preprosto sami vselijo v pivo. Pogosto taka piva fermentirajo v lesenih sodih, kjer te kulture že bivajo in tako se menja samo vsebino, les, ki pa je prepojen z določeno kulturo pa ostane vedno isti in tako prenaša karakter iz prejšnega v naslednje pivo. Mnogo bolj novodoben način pa je, da se te kulture dodaja tudi popolnoma namensko, kjer se seveda mnogo bolj nadzoruje in odloča, katere mikroorganizme želimo prisotne v pivu.

Takšna piva je  mnogo težje variti konsistentno in kvalitetno. Veliko je dejavnikov na katere je težko vplivati. Zaradi različnih kultur in velikih razlik v njihovem delovanju se ta piva zelo pogosto tudi meša (blending) med sabo. Na ta način se ustvari boljšo konsistentnost med varkami in bolje zaokrožen karakter. Velik dejavnik pri varjenju in proizvodnji kislih piv pa predstavlja čas, ki se ne šteje v tednih ali mesecih, temveč v letih. Povsem normalno je, če je kislo pivo pitno šele 2 leti po samem varjenju. Imajo pa tudi ogromno prednost, saj se kisla piva izredno dobro starajo in njihov rok trajanja je lahko tudi neomejen.

Izgled kislega piva med fermentacijo

Glavni mikroorganizmi

V teh pivih so ponavadi prisotne tudi pivovarske kvasovke (Saccharomyces cerevisiae in Saccharomyces pastorianus), bistveno vlogo pa igrajo slednje:

  • Lactobacillus – Bakterija, ki ustvarja nežno mlečno kislino in suh karakter piva (ista kultura se uporablja za izdelavo mlečnih izdelkov).
  • Brettanomyces – Kvasovka, ki ustvarja čudovit, razuzdan – “funky” karakter.
  • Pediococcus – Bakterija, ki ustvarja nekoliko bolj rezko in močnejšo kislost

Znotraj teh kultur je ogromno različnih sevov in vsaka izmed njih ima specifične učinke ne končno pivo, s kombiniranjem različnih sevov in kultur pa se ustvari ogromno možnosti za različna piva.

Najbolj znani stili kislih piv

  • Lambic – Precej kislo in nekarbonizirano pivo, tradicionalno varjeno s spontano fermentacijo v okolici Bruslja.
  • Sadni lambic – Lambicu se dodaja različno sadje, običajno so to višnje, marelice ali maline.
  • Gueuze – Mešanica različno starih lambicov, zelo kompleksno, toda osvežujoče pivo.
  • Flamski rdeči ale – Kislo pivo s prijetnimi aromami po sadju in sladu, precej suho in podobno rdečemu vinu.
  • Oud Bruin – Manj kislo od flamskega rdečega in z več sladnega karakterja.
  • Saison – Stil piva, ki je lahko nekoliko kiselkast, ni pa nujno; suho, karbonizirano in osvežujoče pivo s sadnim in/ali pikantnim karakterjem.
  • Berliner Weisse – osvežilno in nizkoalkoholno pivo, ki je delno pšenično in prihaja iz Nemčije.

 

Kisla piva se tradicionalno starajo v lesenih sodih

Kisla piva se tradicionalno starajo v lesenih sodih

Novi prijemi

Čeprav so kisla piva pred leti skoraj potonila v pozabo, je trenutna revolucija piva spodbudila veliko pivovarjev, da obudijo stare stile in eksperimentirajo z njimi. Trenutni trendi v svetu piva so zelo naklonjeni kislim pivom in do neke mere celo izpodrivajo močno hmeljene zvarke. Poleg Belgije, kjer se te stile tradicionalno vari, se tega s pridom poslužujejo tudi v ZDA. Poleg ZDA, pa je novi trend moč čutiti tudi drugje po svetu in le vprašanje časa je, kdaj bomo tudi v Sloveniji (namenoma) dobili tak zvarek.

Opozorilo!

V kislih pivih najdemo izjemno pestre arome in okuse, ki jih ne najdemo nikjer drugje. Imajo zelo širok spekter, zaznamo lahko arome in okuse, ki spominjajo na agrume, gozdno ter tropsko sadje, karakteristike sena, konjske odeje, usnja, taninov in določenih okusov, ki jih je izjemno težko opisati in jih preprosto morate odkriti.

Kisla piva imajo zaradi svojega značaja sprva zelo neobičajen okus in vonj, katerega se je potrebno navaditi, preden ga lahko popolnoma vzljubimo. Predlagamo, da si steklenico prvega kisla piva privoščite v družbi!

Komentiraj

Your email address will not be published.

Ta spletna stran živi z namenom, da se znanje o pivu in pivovarstvu prosto prenaša naprej.
Veseli bomo, če lahko donirate kak cekin, da se pokrijejo stroški gostovanja, domene ... Hvala!