Kjer se (z)družimo največji ljubitelji piva. In vsega povezanega s pivom.

REALNE ŠTEVILKE: Koliko slovenskega piva zvarijo mikropivovarji?

,

Ni več dvoma, da se je butično pivo že zasidralo v trenutni življenjski slog številnih ljudi. Pivo obstaja že več tisoč let in nič ne kaže, da bi kam odhajalo in tako bi težko govorili o butičnem pivu, kot trendu in modni muhi, ker to ne bi bilo več pošteno.

Zagotovo pri mikropivovarstvu v svetovnem merilu prednjači Amerika, kjer t.i. craft revolucija sega vse do 70. let prejšnega stoletja in tako leto za letom nabira tržne promile in odstotke. Trenutno so na 12% tržnega dela craft piva, pri tem pa se njihova največja mikropivovarna Samual Adams ponaša s hvalevrednim 1%.

Kot vemo, se je pri nas še ne tako dolgo nazaj konzumiralo le zeleno in rdeče. Leta 2008, ki se šteje za nekakšno mikropivovarsko prelomnico v Sloveniji, saj sta se takrat odprli pivovarni Vizir in Human Fish, je bilo pri nas registrirano le 15 pivovarn. Trenutna slika je drugačna in kaže na ponovno obuditev in utrditev piva v Sloveniji s kar 64 delujočimi pivovarnami. V zadnjem obdobju so zelo očitne tudi različne poslovne usmeritve pivovarn, saj so nekatere ugotovile, da se morajo do neke mere razlikovati od ostalih, ne samo pri produktu ampak tudi pri načinu dela (gostilniške, ljubiteljske, …). Velika vrzel pa seveda ostaja med prvo in drugo največjo pivovarno in ta luknja bi se kmalu znala tudi smiselno zapolniti.

hopsbrew-koleboracija-1

Vpliv nižjih trošarin na rast craft pivovarstva

Zaznati je bilo, da so si mikropivovarji močno opomogli po zmanjšanju trošarin. V lanskem letu se je s pomočjo samoorganizirane iniciative tudi uspešno podal predlog o zmanjšanju trošarin za majhne proizvajalce piva in doseglo se je 50% znižanje trošarin. Kot smo že takrat namignili, razlika v ceni ni botrovala k znižanju končne cene piva za potrošnike temveč je služila, kot investicija v same pivovarne in njihov kader. Tako so številne pivovarne dodale ali izboljšale opremo, zaposlile nove ljudi, optimizirale distribucijo in podobno …

Zgodilo pa se je še nekaj. Marsikateri podjetnik se je po znižanju trošarin resneje ozrl za pivom in ga vzel kot smiselno poslovno priložnost. Tako je na trgu moč že videti nekaj takšnih pivovarn, še več pa jih prihaja. Nekatere z večjim kapitalom, ki bodo zmogle hitrejši preskok in večjo začetno rast, druge pa z mnogo bolj postopno in organsko rastjo. Omeniti pa je potrebno, da se pojavljajo tudi (nomadske in mikro) pivovarne, ki preprosto želijo le zajahati uspešni val butičnega pivovavarstva, pred sabo vidijo potencialni dobiček, medtem ko hitro pozabijo, da je ključnega pomena kvaliteten in konsistenten produkt – pivo.

Razmišljate, da bi odprli svojo pivovarno? Udeležite se poslovnega seminarja “Kako uspešno odpreti in voditi mikropivovarno?”, kjer boste dobili nasvete, trike in bližnjice do znanja in informacij s strani ljudi, ki so se že srečali s številnimi izzivi industrije. Več informacij in prijave TUKAJ.

Izzivi za prihodnost

Mikropivovarstvo, kot gospodarska dejavnost torej postaja in ostaja resen posel in čeprav zaenkrat še nobena mikropivovarna ni prenehala s poslovanjem, so se nekatere že morale prestrukturirati in najti različne načine za pozitivne bilance. V zadnjih letih se tudi precej očitno vidi, katere pivovarne so tiste, ki delajo na dolgi rok in s smiselno vizijo za prihodnost. Na tej točki lahko zagotovo omenimo pivovarno Pelicon, ki je to dokazala tudi na podjetniški sceni in letos osvojila naziv mladih podjetnikov leta.

(Pre) hitra rast in premalo kapitala

Pivovarski posel ni romantika in to se pokaže že v začetni fazi poslovanja. Na trgu namreč ni redkost, da določena piva mnogokrat niso dobavljiva. Gostinci in trgovine jih imajo na cenikih, teh piv pa preprosto ni moč dobiti, ker se prehitro prodajo in jih ni dovolj za vse. Dejstvo je, da je pivovarska oprema draga in preskok iz denimo 500L pivovarske kuhinje in ostale opreme (fermentorji, polnilnica … ) na 2.000L se lahko meri v več 100.000 evrih. Tukaj bodo odgovore seveda morali najti vodilni kadri pivovarn, v tujini se že kaže močan trend zunanjih investicij, pogosto se dogajajo tudi prevzemi mikropivovarn s strani pivovarskih koncernov.

DSC_8197

Nasičenost trga

Dnevi, ko si na etiketo le napisal mikropivovarna in z lahkoto prodal vse so končani. Zaenkrat sicer ostaja še dovolj veliko povpraševanja in gostinskih obratov z manjšo ali neobstoječo ponudbo craft piva. Dejstvo pa ostaja, da bo uspeh mikropivovarstva ležal tudi v osvajanju nove publike, ki zaenkrat še ne čuti žeje po craft pivu. Nagovarjati bo potrebno nove pivce in to s posodobljenimi in drugačnimi prijemi. Se pa že dogajajo zanimive poslovne usmeritve, kot so povsem lokalno naravnane zgodbe, kisla piva, višjecenovni produkti, pubovsko orientirane pivovarne itd.

Cena piva

Cene so bile zelo dolgo v podobnem cenovnem območju, okrog 2.5€ v pivotekah in okrog 3.5€ v gostinskih lokalih. S prihodom craft piv v supermarkete pa se je začelo povsem novo obdobje. Določene pivovarne so se odločile za ta korak, saj se posledično količine prodanega piva močno povečajo. Letos se torej lahko že znajdemo v situacijo, ko je pivo ene craft pivovarne tudi 50% nižje od druge. Kaj točno bo to pomenilo za trg? Na srečo imamo zadnjo besedo še vedno potrošniki, ki se za vsako pivo lahko odločimo sami. Kvaliteta produkta in cena sta dejavnika, ki se vedno prepletata in nič drugače ni tudi pri pivu.

Gostinci

Čeprav nekateri gostinski lokali z odprtimi rokami sprejemajo butično pivo v svojo ponudbo, je to običajno le in izključno za večanje dobička. Le redko kdo ima poleg tega tudi namen kvalitetno skrbeti za pivo in ga tudi predstavljati in ponujati z znanjem o pivu. Gostinski delavci in lokali nasploh predstavljajo vezni člen med pivovarji in končnimi strankami, zato je na njih velika odgovornost za rast kulture pitja piva in s tem tudi slovenskega craft piva. Nemalokrat se zgodi, da pivovarji k gostincu dostavijo pivo v perfektnem stanju, ko pa ta steče po umazani pipi skozi točilko je pravljice seveda konec. Ko natakar postreže craft pivo za 3,5€ v kozarcu za cedevito pa prav tako močno zaboli.

Tujina

Pivo slovenskih mikropivovarn zaenkrat v večini ostaja znotraj rodne dežele. Deloma zaradi premajnih proizvodnjih kapacitet, deloma pa zaradi vseh izzivov, ki jih prinese uvažanje in prodaja v tujino, kjer je zopet določeno vprašanje kapitala, ki ga lahko namenijo za to.

Ključne številke

koliko-crafta-infogram

  • Trenutno je v Sloveniji 64 delujočih pivovarn (maj 2017)
  • V letu 2016 je bilo v Sloveniji proizvedenega 109 milijonov litrov piva
  • V letu 2016 je bilo v Slovenijo uvoženega 27 milijonov litrov piva
  • V letu 2016 so slovenske mikropivovarne proizvedle 750.000 litrov butičnega piva
  • V letu 2016 je bil tržni delež mikropivovarn oziroma butičnega piva 0.7%
  • V letu 2016 so nomadske (gypsy) pivovarne predstavljale 20% butičnega piva
  • V letu 2016 so ostale manjše pivovarne zvarile 800.000 litrov piva

V zadnjem obdobju se je špekuliralo, da mikropivovarne predstavljajo približno 1% tržnega deleža piva, sedaj je jasno, da še nismo tako blizu temu cilju. To seveda predstavlja motivacijo za naprej, istočasno pa tudi informacijo, da je na trgu še precej prostora za pivo iz manjših pivovarn.

Pogumno naprej!

Namen tega prispevka je bil z ažurnimi in statistično pravilnimi podatki podati kratko analizo slovenskega craft pivovarstva. Deloma smo se za takšen članek odločili zaradi lastne radovednosti, saj doslej nihče ni imel povsem točne predstave, kje segment trenutno stoji, deloma pa zato, da se trud delavcev v industriji na nek način ovrednoti in zabeleži. Na takšen način bo tudi v prihodnjih letih lažje razumeti in videti napredovanje na tem področju.

Zahvala gre na Finančno upravo Slovenije, ki nam je hitro in brez zadržkov posredovala svoje aktualne podatke (maj, 2017) glede na zabeležene trošarine in pa seveda vsem slovenskim mikropivovarjem, ki so nam zaupali svoje podatke o proizvedenem pivu.

Viri

One Comment

Komentiraj

Your email address will not be published.