Kjer se (z)družimo največji ljubitelji piva. In vsega povezanega s pivom.

Boljša karbonizacija v steklenicah

Po končani primarni fermentaciji, sledi stekleničenje našega pivovarskega ponosa. Ker so kvasovke predelale že večino sladkorja, bi tako pivo v steklenici ostalo brez mehurčkov. Ta problem rešimo s postopkom imenovanim naravna karbonizacija. V praksi to pomeni, da v pivo, ki je že končalo fermentacijo, dodamo določen delež sladkorja, ki bo ustvaril CO2, sicer se bo ustvarilo tudi nekaj dodatnega alkohola, vendar je le ta zanemarljiv.

Načinov dodajanja sladkorja je več, kot začetniki se boste po vsej verjetnosti srečali ali s karbonizacijskimi tabletkami, bodisi z dozirno žličko za sladkor.

3690407866_f06b3e7112_b

Batch priming

Predstavili vam bomo tehniko ki se s tujko imenuje batch priming; Pri batch primingu gre za to, da v celotno količino piva vmešamo ustrezno količino sladkorja, ki smo ga prej preračunali in odtehtali.

  1. Najprej je potreben izračun potrebnega sladkorja. Na internetu obstaja ogromno literature, tabel in celo kalkulatorjev, ki vam bodo pomagali izračunati ustrezno količino sladkorja, glede na vrsto sladkorja, željeni stil, temperaturo in volumen piva. Mi priporočamo slednjega.
  2. Sladkor moramo raztopiti v vreli vodi, da dobimo tako imenovani sirup. Ta postopek je potreben že zaradi sterilizacije same, saj kuhinjski sladkor ni sterilen. Poleg tega pa nam sirup omogoča lažjo razporeditev sladkorja po pivu, saj se sicer v trdi obliki lahko kaj hitro posede.
  3. Vroč sirup nato vlijemo v pivo, rahlo pomešamo, za vse ostalo bo poskrbela difuzija sama. Pomembno je da mešamo previdno po gladini piva, da nebi po nepotrebnem dvigovali usedline, bodisi povzročali oksidacije.
  4. Nato počakamo približno 20 minut, da sladkor enakomerno difundira po pivu in začnemo s stekleničenjem. Idealneje je, če uporabimo sekundarno posodo in vanjo najprej vlijemo vroč sirup, nato pa čez pivo, seveda spet previdno (uporabimo cev, ki jo položimo na dno polnilne posode), da se izognemo oksidaciji.
  5. Tako lahko začnemo s polnjenjem naših steklenic. Pri polnjenju samem je zelo dobrodošel pripomoček polnilna cevka, ki nam omogoča enakomerno polnjenje, brez nepotrebnega penjenja.

Za karbonizacijo se lahko uporabijo različni sladkorji, jaz osebno pristajam na namizni kuhinjski sladkor, sej je le ta poceni in daje zadovoljive rezultate.

Omenil bi še zelo enostavno in dobrodošlo tehniko, s katero konkretno izboljšamo obstojnost piva. Ko imamo steklenice že napolnjene, jih pokrijemo z zamaškom, bodisi keramičnim, bodisi kronskim, le tega pa ne zapremo dokončno. S tem, ko pokrijemo steklenico, preprečimo mikroorganizmom direkten vstop v steklenico samo, obenem pa omogočamo plinom nemoteno izločanje. Ta pojav bomo opazili kot rahlo brbotanje in privzdigovanje zamaškov.

Namreč, ker je kisik lažji od ogljikovega dioksida, bo prvi zapustil steklenico. Zavedati se moramo da smo zagotovo kakšno molekulo kisika med stekleničenjem vnesli v steklenico samo. Na tak način se še dodatno rešimo oksidacije in pivu podaljšamo življenjsko dobo. Po približno pol ure lahko steklenice dokončno zapremo..

Z zgornjimi pristopi boste dosegli precej boljšo konsistenco med samo serijo piva. Nobenemu pivovarju ni v ponos, ko se mu pred izbrano družbo pivo spremeni v »vulkan« ali pa ima premalo »mehurčkov«.

Informativen video o stekleničenju

7 komentarjev

Komentiraj

Your email address will not be published.