Kjer se (z)družimo največji ljubitelji piva. In vsega povezanega s pivom.

6 najpogostejših napak v (domačem) pivovarstvu

Pivovarstvo se sliši kot sanjska dejavnost. Pripraviš pivino, dodaš kvasovke, malce počakaš in že nazdravljaš s prijatelji. No, vse skupaj se lahko ob določenih napakah v procesu kaj hitro sprevrže v pravo nočno moro. Zaradi različnih metod in spremenljivk, ki obstajajo v pivovarstvu je potrebno slediti določenim “zakonitostim” in tako lahko močno zmanjšamo možnost težav.

Spodaj napisano v prvi vrsti velja za domače pivovarje, vendar pa je vse skupaj zelo podobno tudi v komercialnih pivovarnah.

Higiena

Največja težava v domačem pivovarstvu je vsekakor pomanjkanje higiene. Velika večina težav nastane ravno zaradi posvečanja premalo pozornosti čiščenju in higieni nasploh. V kolikor želimo, da bo naše pivo brez napak in brez nezaželjenih priokusov, mora biti čistoča naša prva in največja prioriteta. Priporočamo tudi, da uporabljate ločen set za čiščenje pivovarske opreme kot za ostale hišne potrebe, poleg tega uporabljajte namenska čistila in detergente brez dodatkov vonjav in barvil.

IMG_20150616_180027

Primer okužene fermentacije.

Potrpežljivost

Prevelika radovednost je bila usodna za mačko z devetimi življenji, prav tako se mora domači pivovar naučuti potrpežljivosti. Pivo potrebuje svoj čas in prostor, da pravilno in uspešno dozori. V kolikor bomo preveč posegali v njegov ritem (pretakanje, prehitro stekleničenje, odipranje fermentorja ipd.) se nam kaj hitro lahko zgodi, da bomo pivo okužili. Pivo potrebuje najmanj 2 tedna v fermentorju in 1 mesec v steklenici, da se stvari postavijo na “svoje mesto”.

Oksidacija

Napaka, ki se jo velikokrat spregleda in zato je tudi med najbolj pogostimi. V idealnih pogojih se pivo dela v zaprtem sistemu, kjer ni možnosti ne le za tujke, ampak tudi za kisk, ki bi lahko prišel v stik z pivino in pivom, ali pa so te minimalne. V domačem pivovarstvu je zgodba precej drugačna in je praktično nemogoče imeti zaprt sistem. Ravno zato se moramo na tem področju še dodatno potruditi in poskusiti minimalizirati stik pivine in piva z zrakom oziroma kisikom.

Vrelna veha

Vrelna veha velikokrat ne prikazuje dejanskega stanja fermentacije, ali pa celo močno “laže”.  Pogosto se zgodi, da se vrelna veha ne premika, fermentacija pa poteka popolnoma normalno. Za to težavo je pogosto krivo slabo tesnenje fermentorja, ki omogoča izpust oglikovega dioksida mimo vrelne vehe. Zato priporočamo, da med postopkom varjenja piva uporabljate hidrometer, ki ne bo lagal in vam bo prikazal dejansko stanje fermentacije.

3375658665_54406a80fd_b

Uporaba hidrometra nam zelo pomaga in je izjemno koristna pri spremljanju fermentacije.

Rehidracija kvasa

Kvas je skorajda čarobni organizem, ki iz sladkorja ustvarja alkohol in CO2 ter preko 600 komponent okusa in arome. Za njegovo delovanje mu moramo ponuditi čim bolj idealne pogoje. V primeru uporabe suhega kvasa, ga moramo namočiti v mlačni vodi (cca 25°C) za 15 minut, preden ga dodamo v pivino. Preberite si podroben prispevek tukaj.

Temperatura

Nekaj dodatnih stopinj nam ravno ne bo uničilo piva, bo pa dobra regulacija temperature, sploh med fermentacijo, bistveno izboljšala končni produkt. Pozorni moramo biti predvsem na temperaturno območje v katerem deluje kvas in dejstvo, da je med fermentacijo temperatura pivine nekje 2 do 4°C višja v fermentorju, kot v prostoru.

One Comment

Komentiraj

Your email address will not be published.