Kjer se (z)družimo največji ljubitelji piva. In vsega povezanega s pivom.

5 sestavin, ki bodo vaše pivo ločile od ostalih

Trend dodajanja okusa pivu je z nastopom craft pivovarn in doma varjenih piv med pivovarji postal še kako priljubljen. Pogosto pa se težnja po izboljšanju dobrega piva z dodanim priokusom izjalovi. Nekateri stili so za dodatke bolj dovzetni kot drugi, najboljše izhodišče pa je, da se gradi na osnovnemu pivu in se dodatke prilagaja glede na arome in okuse, ki so že v njem. Če to storite pravilno, bodo končni rezultati več kot zadovoljivi.

Žita

Oatmeal stout in ržena IPA sta primera klasične uporabe netipskih pivovarskih žit. Še tiste, ki stoutov ne marajo, prepričata njegova nežna tekstura in sladkast priokus. ki ga dodaja oves. Vendar oves in rž nista edino žito, ki uspešno dopolni okus. Uporabite lahko naprimer tudi neslajeno pšenico, ajdo, proso …

Dodajanje žit pivu je dokaj enostavno. Zamenjajte delež ječmenovega sladu (do največ 20%) z žiti po vašem okusu. Pri tem bodite pazljivi, saj lahko ta drozgo precej zgostijo, zato predlagamo, da uporabite večjo količino vode za drozganje ali pa rižove luščine.

Sadje

Sadni dodatki v pivu lahko delujejo presenetljivo dobro. Z njimi lahko nadgradite pivo ali pa ga usmerite v popolnoma novo smer. Primer so temna piva, kjer slive in rozine pogosto poudarijo tipične sadne arome visoke fermentacije, medtem, ko dodatek višnje pričara okus, ki spominja na schwarzwaldsko torto.

Sadje dodajte pri sekundarnem vretju. Sadje z visoko vsebnostjo sladkorja bo najverjetneje že samo izzvalo fermentacijo. Izogibajte se dodajanju sadja z visoko vsebnostjo pektina, kot je jagodičevje in češnje, saj lahko to povzroči motno pivo ter lepljivo usedlino.

Več o sadju v pivu si lahko preberete tudi v samostojnem prispevku, tukaj.

Kava

Kava je zagotovo eden izmed okusov, ki temnejšim pivo najbolj pristaja, saj to že samo po sebi nudi nežno aromo kave.

Kavo lahko dodajate proti koncu kuhanja, zadnjih 5 minut ali pa ustvarite t.i. cold brew, pri katerem enostavno namočite kavna zrna v prevreto in ohlajeno vodo za 24 do 48h. Nato zrna prefiltirate in kavo vlijete po fermentaciji, na tak način dobite poln okus kave, brez nezaželjene astringentnosti in kislin, ki se pojavljajo pri kuhanju. Bodite pozorni pri doziranju, začnite s štirimi skodelicami kave na 20 litrov piva. Kasneje lahko vedno dodate več.

Čokolada

Tako, kot kava je tudi čokolada popolna spremljava za temna piva. Poznamo skoraj toliko različnih vrst in oblik čokolade, kot je različnih vrst temnih piv. Od praženih kakavovih zrn in kakava v prahu, do čokoladnih tablic.

Najpogosteje se uporablja temna čokolada, ki poudari grenkobo piva. Redkeje je uporabljena mlečna čokolada, ki pa lahko ob pravilni uporabi v poskrbi za priokus čokoladnega frapeja. Najlažja za uporabo so pražena kakavova zrna in kakav v prahu. Zrna preprosto zdrobite in dodajte v vrelni lonec ali sekundarni vrelec za nekaj tednov. Začnite s 120g na 20 litrov piva.

Zanimivost: nekateri “čokoladni stouti” sploh ne vsebujejo čokolade, ampak pivovarji okus dosežejo z uporabo posebnih sladov imenovanih Chocolate malt oz. čokoladni slad.

Les

Les lahko pivu doda vrsto priokusov, od vanilije, kokosa, pa tudi okus “zrelosti”, oksidacije, ki jih velikokrat najdemo v rdečem vinu in črnem čaju. Uporabite lahko lesne sekance, hrastove kocke in spirale ali pa pivo nekaj časa pustite v lesenem sodu, v katerem se je prej staral viski, rum ali kakšna druga žgana pijača.

Lesene produkte dodajte k pivu po primarni fermentaciji. Sekanci spustijo okus že po dobrem tednu, razne lesene kocke in spirale pa boste morali v pivu pustiti tudi po več tednov. Lesene produkte lahko prej namakate tudi v raznih žganih pijačah. Začnite s 60g sekancev ali kock na 20 litrov piva.

Omenili smo le najpogostejše primerke dodatkov. Obstaja veliko piv z zelo nenavadnimi sestavinami, zato eksperimentirajte in svojemu pivu dodajte vaš lasten podpis!

Komentiraj

Your email address will not be published.